Muzej Predjama - Muzejski zbirki "Pri stari dami"

Muzejski zbirki "Pri stari dami"
1. svetovna vojna in lovska zbirka

Predjama 13, 6230 Postojna, Slovenija
(Kje smo? - lokacija na zemljevidu)

Tel.: +386 (0)41 730 690

E-mail: info@muzej-predjama.si

URNIK:
januar, februar, marec: 10.00 - 16.00
april, maj, junij, oktober, november, december: 10:00 - 19:00
julij, avgust, september: 10:00 - 20:00

Zbirka 1. svetovna vojna - Soška fronta

O zbirki prve svetovne vojne

Predmeti, fotografije in pisma iz obdobja prve svetovne vojne (obdobje od 1914 do 1918) predstavljajo tematsko bogat in pomemben del zapuščine.
Vezane so predvsem na soško bojišče in na njegovo neposredno zaledje, od koder prihaja tudi zbiratelj Marko Bajc.

Uvodni del muzejske postavitve je predstavitev nasprotujočih si strani na Soški fronti. Na desni vidimo avstro-ogrskega poveljnika Svetozarja Boroevića, na levi pa italijanskega poveljnika Luigija Cadorno. Pod njima je rekonstrukcija delčka kamnite krajine, v kateri so posejani ostanki vojnih bojišč.

V razstavnih vitrinah vidimo osebne premete vojakov, pisma, ki so jih z bojišč pisali svojim najdražjim, odlikovanja ter seveda opremo in orožje. Posebej nas pritegnejo rekonstrukcije bivalnih prostorov in kovačije, opremljene z originalnimi predmeti iz tistega časa. Panoramski pogled na prizorišče najhujših bojev, Krnsko pogorje ima v ospredju rekonstrukcijo strelskih jarkov s smrtonosnim orožjem. Razkošna lepota pokrajine v trpkem nasprotju z najbolj strašnim orožjem tistega časa. Težko dostopna skalna pobočja in vrhovi, na katerih so se uničevalni grožnji nasprotnikovega orožja pridružile še naravne sile kot so snežni plazovi, viharji, strele in mraz.

Z razstavo te izjemno raznovrstne zbirke se poklanjamo spominu na vojake vseh narodov, ki so umrli v strelskih jarkih na skalnatih bojiščih nad reko Sočo: Slovencem, Italijanom, Nemcem, Madžarom, Hrvatom, Srbom, Bošnjakom, Čehom, Slovakom in drugim. Zbirka v našem muzeju je s tem pomembna za evropsko dediščino ter za zgodovinsko zavest narodov, živečih v prostoru nekdanje Avstro-Ogrske monarhije in Kraljevine Italije.

Naj nas spomin na prvo svetovno vojno, znano tudi kot véliko vojno, opomni, kako krhka smo človeška bitja in kako morami vsi skupaj in vsak posebej po svojih močeh prispevati, da bi na tem svetu vladal MIR.

O prvi svetovni vojni

Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so se zapletli vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki, potem ko je spopad na Balkanu med Avstro-Ogrsko in Srbijo prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že več let pred vojno sta se oblikovali dve nasprotni strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Z antanto so se v zavezništvo povezale Francija, Rusija in Velika Britanija, centralne sile pa so sestavljale Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija. Antanti so se kasneje pridružile še Japonska, Italija, Romunija, Grčija in ZDA, centralnim silam pa Turčija in Bolgarija.

Način bojevanja in nova orožja so povzročila, da so vojaki na fronti množično umirali v pozicijski vojni, ki ni prinašala večjih premikov, hkrati pa je trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vojaške in civilne izgube na obeh straneh so po ocenah znašale več kot 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih, a od teh je umrlo 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov.

Po priključitvi Italije antantnim silam in njeni vojni napovedi Avstro-Ogrski se je 23. maja 1915 vzpostavila okrog 600 kilometrov dolga jugozahodna fronta, katere del je bila soška fronta, ki se je raztezala od Rombona do Jadranskega morja v skupni dolžini okrog 90 km. V devetindvajsetih mesecih bojevanja, od maja 1915 do oktobra 1917, se je na njej odvijalo dvanajst ofenziv, enajst italijanskih, zadnjo, dvanajsto, pa sta skupno izvedli avstro-ogrska in nemška vojska z uspešnim prebojem pri Kobaridu in umikom italijanske vojske na nove položaje ob reki Piavi. Na soški fronti je po ocenah umrlo na obeh straneh več kot 300.000 vojakov in veliko število civilnega prebivalstva.

Postojna je bila med prvo svetovno vojno, vse do pomika frontne črte na reko Piavo, pomembno vojaško središče, v katerem je imel štab poveljnik Soške armade, Svetozar Boroević von Bojna.

muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta
muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta muzej-soska-fronta